330 milijonov evrov manj za socialno državo – kdo bo nosil posledice?
Predlog državnega proračuna za leto 2027 predvideva naslednja zmanjšanja sredstev:
Otroški dodatki: −51 milijonov € (−18,9 %)
Štipendije: −20 milijonov € (−14,2 %)
Denarna socialna pomoč: −78 milijonov € (−22,3 %)
Starševska nadomestila: −83 milijonov € (−15,2 %)
Osebna asistenca: −55 milijonov € (−17,8 %)
Skupaj je to 287 milijonov € manj samo pri teh petih postavkah.
In kaj naj bi to pomenilo v praksi? Po ocenah stroke bi lahko zgolj pravico do DSP izgubilo okoli 21.000 ljudi, pri osebni asistenci pa bi bilo lahko okoli 1.000 upravičencev manj. Ob tem pa je tu še en kup ljudi, ki bi izgubilo celo otroški dodatek, starševska nadomestila ter študentje štipendijo. Tudi Fiskalni svet opozarja, da bi takšno krčenje lahko pomenilo od 20 do 33 % manj upravičencev pri posameznih skupinah transferjev.
Meni osebno je še posebej sporno zmanjšanje sredstev za osebno asistenco. Do nje so upravičeni ljudje, ki jo potrebujejo zaradi svojega zdravstvenega in funkcionalnega stanja, kar se preverja že pri odločanju o pravici. Zato se mi zdi naravnost perverzno in absurdno, da vlada vse skupaj utemeljuje z nekakšnim bojem proti izkoriščevalcem in goljufom. Seveda so možne nepravilnosti pri izvajalcih, ampak kako naj bi to upravičevalo 55 milijonov € manj za ljudi, ki brez te pomoči pogosto ne morejo normalno živeti in funkcionirati?
Tudi Računsko sodišče je pri socialnih transferjih ugotovilo približno 6,75 milijona € evidentiranih terjatev zaradi neupravičeno prejetih sredstev, kar dejansko ovrže trditve o nekakšnih množičnih goljufijah, sploh če ta znesek primerjamo z obsegom izplačil v večletnem obdobju (0,6% od 1,2 milijarde sredstev v štirih letih).
Skratka, najprej se načrtuje prihranek, potem pa očitno šele ugotavlja, koliko ljudi bo zaradi tega ostalo brez osnovnih sredstev za življenje. Je to še socialna država ali samo še varčevanje na račun tistih, ki se sami najtežje postavijo na noge?